Prevajanje leposlovja je resnično ustvarjalen proces. Prevajalca leposlovnih del lahko upravičeno imenujemo pisatelj. Ko prevede knjigo iz enega od tujih jezikov, jo praktično ustvari iz nič.
Poklicni prevajalci menijo, da je literarno prevajanje eno najtežjih področij njihovega dela. Ni ga mogoče primerjati ne s poslovnim ne s simultanim prevajanjem, ki ne zahteva skladnosti stavkov in ohranjanja sloga.
Glavne značilnosti literarnega prevajanja
Ne glede na jezik, v katerem je delo napisano, mora literarni prevod ohranjati vzdušje in avtorjev slog. Hkrati literarno prevajanje ne sme biti dobesedno. Nasprotno, gre za zelo ohlapen, brezplačen prevod, ki ne zahteva natančnosti.
Ena od značilnosti literarnega prevajanja je razmerje do značilnosti izvirnega besedila. Prevajalec mora pogosto delati s frazeološkimi besednimi zvezami ali besedno igro. Če so dobesedno prevedeni, bo pomen besedila izgubljen. Da se to ne bi zgodilo, mora prevajalec najti podobne besedne zveze in se igrati z besedami v jeziku, v katerega je besedilo prevedeno. Na ta način bo lahko ohranil humor, ki je del njegovega avtorja.
Resnično vreden prevod leposlovnega dela lahko naredi le prevajalec z darilom za pisanje. Le ustvarjalno nadarjen prevajalec lahko pri bralcih vzbudi enake občutke in izkušnje, ki bi se pojavili ob branju izvirnika.
Druga značilnost literarnega prevajanja je skladnost s slogom dobe in kulturnim kontekstom dobe, ki se odraža v delu. Za to mora prevajalec raziskati dobo, ki ji delo pripada, pa tudi kulturo in tradicijo države, v kateri se dogaja.
Prevajanje poezije
Največja težava je prevajanje poezije. Vsaka pesem v dobesednem prevodu se spremeni v nekoherenten nabor besed. Prevajalec ga mora praktično na novo sestaviti. Zato se s prevajanjem poezije najpogosteje ukvarjajo profesionalni pesniki, včasih takšni izjemni, kot so Valery Bryusov, Boris Pasternak, Samuil Marshak. Včasih se pesniški prevod spremeni v popolnoma samostojno, izvirno delo, njegov prevajalec pa postane polnopravni avtor. To se je na primer zgodilo z Goethejevo romantično balado "Gozdni car" v prevodu Vasilija Andreeviča Žukovskega.
Danes žal vsi ne govorijo tujih jezikov in številna dela najdejo svoje bralce na vseh koncih planeta, predvsem po zaslugi umetnosti prevajalcev leposlovja.
