Knjižni klub je dokaj nov pojav na ruskem literarnem trgu. Vendar so številni znani založniki že ustvarili podobne klube, da bi pritegnili nove kupce in jih obveščali o vseh knjižnih novostih.
Knjižni klubi so, tako kot druge tovrstne ustanove, nastali v 19. stoletju v Veliki Britaniji. Temeljijo ne le na tem, da je človeku psihološko prijetno sodelovati v kateri koli družbi, če gre za njegove interese, ampak tudi na tem, da je članom knjižnega kluba donosno, da kupujejo v tej založbi. To pomeni, da so koristi tako za kupce kot za prodajalce: založniki dajejo popuste na knjige, kupci pa v glavnem uporabljajo storitve tega podjetja.
Kako deluje knjižni klub
Glavna naloga knjižnega kluba je svojim bralcem povedati o knjižnih novostih, jim ponuditi nakup po ugodnejši ceni. Da bi to naredili, klubi svojim bralcem pošiljajo kataloge, jim pripovedujejo o najbolj zanimivih in uporabnih publikacijah, obveščajo o tekočih promocijah, ki so seveda samo za člane kluba. Toda v zameno založniki od svojih strank zahtevajo vzajemnost: nujno morajo kupovati v klubu in pogosto imajo člani takih organizacij določene naloge, na primer vsako četrtletje ali leto naročiti določen znesek, naročiti povezane izdelke ali določeno število knjig.
Oblika knjižnega kluba je še posebej dobra za prebivalce provinc, zanje bo sodelovanje s takšnim klubom ne le prijetno, ampak tudi donosno. V oddaljenih vasicah, majhnih mestih, skorajda ni dobre mreže knjig, v nasprotju s prestolnico in velikimi mesti, ki so dobesedno polna knjig. Nove stvari preprosto ne pridejo v taka naselja ali pa jih vsi ne dosežejo. Zato postane izbira knjig iz kataloga in njihovo naročanje po pošti resnično odrešenje za ljubitelje knjig. In popusti in promocije segrejejo zanimanje bralcev in njihova hvaležnost klubu nenehno narašča. Če založnik skrbi za bralce in jih nenehno spodbuja, potem lahko klub obstaja že vrsto let. V tem času bo nabral milijone strank, kar bo organizaciji seveda prineslo ogromne dobičke. Tako bodo vsi imeli koristi.
Nepošteno delo klubov
So pa situacije, ko se knjižni klubi do svojih bralcev ne obnašajo pošteno in profesionalno. Takšne organizacije začnejo od bralcev zahtevati preveč denarja in kupujejo tiste knjige, ki jih kupci ne želijo kupiti. Pakete članov kluba lahko celo napolnijo s knjigami, ki jih ljudje niso naročili, pri čemer morajo plačati takšno dostavo. Poleg tega take knjižne skupnosti strankam po e-pošti pošiljajo nenehna obvestila ali oglase in včasih tudi grožnje z izključitvijo iz kluba, če oseba ne naroči. Seveda je nemogoče voditi tako agresivno politiko, potem lahko klub sploh ostane brez bralcev.
