Branko Djurić je bosanski igralec, scenarist, režiser in glasbenik, bolj znan kot Juro. Leta 2001 je bil nominiran za nagrado Evropske filmske akademije za vlogo v filmu Nikogaršnja dežela.
Igralec se je rodil in odraščal v Sarajevu. A po izbruhu mednarodnega oboroženega spopada med Srbijo in Hercegovino je zapustil državo in se preselil v Slovenijo.
Djuric je v državi postal zelo priljubljen po sodelovanju v humoristični estradi "Top lista nadrealista", ki je na zaslonih od leta 1984. Nato je soustanovil glasbeno skupino SCH in frontman nagrajene skupine Bombaj Stampa.
V ustvarjalni biografiji Juro je več kot 40 vlog v televizijskih in filmskih projektih. V 2000-ih je kot scenarist in režiser sodeloval pri ustvarjanju več filmov.
Trenutno živi v Ljubljani in nadaljuje svojo ustvarjalno kariero.
Branco je prejel več nagrad na Mednarodnem festivalu v Benetkah, Mednarodnem filmskem festivalu Terra di Siena.
Dejstva o biografiji
Djuric se je rodil v Jugoslaviji spomladi 1962. Njegova mati je iz Bosne, oče pa iz Srbije. Ko je bil deček star samo eno leto, je njegov oče nenadoma umrl. Mati se je morala dolgo ukvarjati z vzgojo sina in samo zaslužkom.
Po 13 letih se je moja mama spet poročila. Umetnik Branko Popvaca je postal njen mož. S fantom se je dobro razumel. Očuh je Djurichu postopoma vcepil ljubezen do umetnosti in ustvarjalnosti ter pomagal razvijati umetniške talente.
V šolskih letih je mladenič obiskoval glasbeno šolo in ustvarjalni studio, kjer je študiral igralsko igro. Všeč mu je bil javni nastop in po srednješolski izobrazbi se je Branko odločil, da bo postal profesionalni igralec.
Poskušal je vstopiti na univerzo v Sarajevu na oddelku za uprizoritvene umetnosti Akademije za uprizoritvene umetnosti (ASU), a tekmovalni izbor ni opravil. Nato se je Djuric prijavil na Fakulteto za novinarstvo in leta 1981 postal študent.
Mladenič se ni odrekel sanjam, da bi postal umetnik. Začel je iskati delo na televiziji. Kmalu je dobil priložnost, da nastopi v televizijskih produkcijah v kamejskih vlogah.
2 leti je znova poskušal vstopiti v igralski oddelek, vendar vsakič ni opravil tekmovalnega izbora. Šele leta 1984 so se mu uresničile sanje: vpisan je bil na fakulteto ASU.
Juro se je pridružil novi televizijski oddaji "Top lista nadrealista", ki je bila predvajana leta 1984 malo pred vstopom na univerzo. Program so sestavljali nastopi izvajalcev narodno-zabavne glasbe in komikov, ki so izvajali kratke šaljive prizore. Branko se je hitro pridružil igralski zasedbi in dobil odlično priložnost, da pokaže svoje glasbene in igralske talente.
V istem obdobju je mladenič dobil majhno vlogo v novem glasbenem televizijskem programu in igral v video posnetku.
Po srečanju na snemanju z režiserjem Ademirjem Kenovichom se je mladenič pritožil, da ne more priti na novo uprizoritveno fakulteto in dve leti ni opravil tekmovalnega izbora. Kenovich je Branka poslal prijatelju, ki se je lotil priprave na sprejemne izpite. Zahvaljujoč tem prizadevanjem je Branko leta 1984 postal študent Akademije za uprizoritvene umetnosti.
Filmska kariera
Leta 1986 je režiser Ademir Kenovič, ki ga je Djuric že poznal, povabljenega igralca povabil na snemanje njegovega televizijskega dramskega projekta "Ovo malo duše". Slika je pripovedovala o dečku, ki je odraščal v bosanski vasi po drugi svetovni vojni.
Po dveh letih je Branko sodeloval v fantastični drami slovitega režiserja Emirja Kusturice "Čas Romov".
Zgodba filma govori o mladeniču po imenu Perhan, ki ima neverjetno sposobnost premikanja predmetov z očmi. Živi s svojo babico, ki je znana kot lokalna zdravilka, ki zdravi številne bolezni. Perhan ima strica, ki je navdušen igralec iger in invalidna sestra. Mladenič spozna svojo prvo ljubezen in se bo poročil, a starši deklice je ne želijo poročiti z ubogim Perhanom. Da bi zaslužil denar za poroko, zgradil novo hišo in ozdravil njegovo sestro, z romskim baronom Ahmetom odpotuje v Italijo.
Film je bil prikazan na filmskem festivalu v Cannesu leta 1989. Kusturica je prejel glavno nagrado za režijsko delo, sama slika pa je bila nominirana za zlato palmo. Film je bil nominiran tudi za nagradi Cesar in Evropske filmske akademije.
Djurić je leta 2001 igral v vojaški drami Nikogaršnja dežela režiserja Danisa Tanovića. Zaplet slike se odvija med vojno med Srbi in Bosanci. Izgubljena v megli se bosanska četa zjutraj znajde pred nasprotniki. Sledi bitka, po kateri trije ranjeni vojaki ostanejo v jarku na nevtralnem ozemlju: dva Bosanca in Srb. Eden od njih leži na mine in če bo naredil še kako nerodno gibanje, bo eksplodiral. Zapriseženi sovražniki se morajo odločiti in poskusiti preživeti.
Leta 2002 je film v kategoriji za najboljši tuji film prejel oskarja in zlati globus. Mladi debitant Denis Tanovich je prejel nagrado Cesar. Branko Djurić je prejel nominacijo za evropsko oskarjevo nagrado. Film je prejel tudi nagrado občinstva na filmskem festivalu v San Sebastianu.
V nadaljnji igralčevi karieri so bile vloge v projektih: "Rise", "All for my children", "Love me", "Bal-Kan-Kan", "Crimes", "Sorting", "Lahka stran Lune", "Udari nazaj", "Rojen dvakrat", "V deželi krvi in medu", "Se vidimo v Montevideu!", "Vstani in se bori", "Tuji dom", " Popotniki: Iskanje lovcev na demone ".
Osebno življenje
Branko je bil poročen dvakrat. Kdo je bil njegova prva žena, ni znano.
Druga izbrana leta 2000 je bila igralka Tanya Ribich, ki jo je igralec spoznal na snemanju. Par vzgaja dve hčerki Zalo in Elu. Dzhurich ima sina Filipa iz prvega zakona.
Trenutno nastopajoči živi z družino v Ljubljani in je direktor produkcijske hiše "Theatre 55".
