Učenje igranja na kitaro se začne z osnovami notnega zapisa. Začetnike spodbujamo k učenju osnovnih akordov in branju kitarskih zavihkov, ki se uporabljajo za lažje igranje inštrumenta.
Navodila
Korak 1
Tabulatura je grafični način snemanja glasbe. Na listu papirja so narisane vodoravne črte: kitarske strune (6 - za kitaro s šestimi strunami, 7 - za kitaro s sedmimi strunami). Potem so oštevilčeni od 1 do 6 (7) od zgoraj navzdol, od najtanjše vrvice do najdebelejše. Tako je zgornja prva struna zgoraj, bas niz pa čisto na dnu pod zadnjo številko.
2. korak
Na teh trakovih so zapisane številke, ki označujejo prečne številke. Številke so razporejene od zgoraj navzdol v vrstnem redu, v katerem želite izvleči zvoke:
- E (Mi) - 6. struna (najdebelejša);
- A (A) - 5. struna;
- D (Re) - 4. struna;
- G (G) - 3. struna;
- B (B) - 2. struna;
- E (Mi) - 1. struna (najtanjša).
3. korak
Številke ena nad drugo označujejo akord, t.j. pridobivanje zvokov iz več strun hkrati. Odprti (neotesnjeni) niz je označen z 0, nesondiran niz je X. Dolžina zvoka se določi s številom presledkov ali vezajev med številkami. Če poznamo te pogoje, bo glasbenik začetnik prvič lahko zaigral najpreprostejšo melodijo.
4. korak
Vendar ne pozabite, da vsak glasbenik tablaturo piše po svoje. Zato pred obvladovanjem določene pesmi natančno preberite priložena pojasnila. Poleg tega so v nekaterih tablaturah nizi namesto številk označeni z latiničnimi črkami, ki ustrezajo imenu not v zvoku odprtih nizov. Na primer, prva, najtanjša, struna v odprtem zvoku daje zvok "mi", ki ga v tablaturi označuje latinska črka E.
5. korak
Pri delu s tablaturami bodite previdni, saj včasih nizi ne vsebujejo številk. To pomeni, da se med predvajanjem ne smejo oglašati. Ne pozabite, da je vsako pisanje melodije zgolj diagram, zato morate najprej večkrat poslušati glasbo, razumeti, kako je zapisana v tablaturi, in jo šele nato predvajati.
