Po branju zanimivega in ganljivega članka ali na primer ogledu posodobljenega videoposnetka na internetu pogosto pride do želje, da se nekako odzovemo na njihovo vsebino - izrazimo svoje soglasje ali ugovarjamo sodbam in zaključkom avtor ali igralci. Najbolj naraven in dostopen način za to je, da podate svoj komentar o tem, kaj ste prebrali, gledali, slišali. Kateri je najboljši način, da komentirate besedilo ali video, ki se vas je dotaknil? Če želite to narediti, ne bo odveč, če se boste držali naslednjih načel.
Potrebno je
Elementarne spretnosti pri delu z besedili in drugimi vrstami informativnega gradiva: sposobnost in želja po analiziranju, vrednotenju presoje o vsebini gradiv, oblikovanju svojega stališča
Navodila
Korak 1
Najprej je treba jasno razumeti, kaj je glavna težava besedila ali gradiva te ali one oblike (avdio, video). Pomembno je, da takoj objektivno ocenite, kako sposobni ste za to težavo in sorodne teme, nato pa predhodno ocenite avtorja, zgodbo in igralce. Takšna zadržanost vam bo pomagala pri odločitvi, ali boste napisali podroben komentar. Možno je, da se lahko omejite na kratke pripombe zmede, da začnete razpravo o objavljenem gradivu.
2. korak
Če ste prepričani v temo, potem morate slediti celotni logični argumentaciji avtorja (od odstavka do odstavka) ali zgodbi videoposnetka (od scene do scene). Že tukaj lahko najdete nekaj nedoslednosti v argumentaciji, opazite neuspešne primerjave, slike, prizore itd. Ali izrazite svoje strinjanje z argumenti, scenarijem; dodajte jim nekaj svojih sodb in primerna dejstva za ponazoritev. To bo prvi in morda najdaljši del komentarja.
3. korak
Po ugovorih in / ali odobritvah (v katerih bo že izražen odnos komentatorja do vsebine gradiva in navedena dokazna baza za komentar), jasno oblikujte svojo vizijo problema kot celote in se nato ponudite načine za njegovo rešitev.
4. korak
Obstaja razlog, da komentarju dodamo ali na samem koncu napišemo vprašanja, v katerih bi bila izražena komentatorjeva nejasnost glede nejasnosti in kakršnih koli nenavadnih primerov, izjav, prizorov, ki so prisotni v gradivu. Seveda je to mogoče storiti med nadaljnjo razpravo z drugimi bralci ali gledalci, toda v samem komentarju mu bodo dali diskutabilen, nedogmatičen okus. Poleg tega bodo bistveno poživili njegov slog in služili kot spodbuda za razprave drugim. Nobenega dvoma ni, da se ta načela (čeprav nekje v skrajšani obliki) lahko uporabljajo ne le za resne članke, ampak tudi za druge komentarje in podrobne opombe. Vsekakor pa upoštevanje teh preprostih pravil očitno povečuje možnost intelektualnega veselja in notranjega zadovoljstva tako iz pisnega komentarja kot iz razprave, ki lahko nastane okoli komentiranega gradiva.
