Glasbeni zapis po sistemu Guido d'Arezzo je danes najbolj priljubljen način grafičnega oblikovanja glasbenega besedila. Ta sistem temelji na razporeditvi zapiskov o petčlanskem osebju ali osebju.
Navodila
Korak 1
Če želite začeti snemati z opombami, najprej napišite ključ na začetek osebja. Njegove sorte: visoki (G ključ), bas (fa ključ), C ključ (sopran, mecosopran, alt, tenor, bas). Iz slednjega sistema sta zdaj priljubljena alt (za snemanje violinskega dela) in tenor (v nekaterih primerih za violončelo). Ključ služi kot referenčna točka, ki označuje, na katerem ravnilu bo referenčna nota določene oktave (njeno ime se imenuje ključ).
Opomba "C" prve oktave v visokem ključu bo na prvem dodatnem (spodnjem) ravnilu, v altu - na srednjem (tretjem ravnilu), v tenorju - na zgornjem ravnilu, v basu - na prvi dodatni vrstici z vrha. Tipka je izbrana glede na enostavnost snemanja pri instrumentu visokega ali nizkega dosega.
2. korak
Po ključu so znaki spremembe: ostri, ploski. Vrstni red njihovega pisanja določa četrtin peti krog.
3. korak
Nato pride velikost izdelka v obliki preprostega ulomka: števec je število delnic, imenovalec pa je njihovo trajanje. V vsaki meri dela (do ustreznih oznak) bo toliko trajanj, kot je navedeno v taktu.
4. korak
Potem so tu še sami zapiski. Glede na melodijo se nahajajo na različnih višinah. Njihova druga značilnost je trajanje, to je dolžina v času. Najkrajša uporabljena obdobja so šestinšestdeset. Nadaljnje naraščajoče: druga triintrideseta, šestnajsta, osma, četrtine, polovice, cele. Če štejemo "enkrat" na enoto časa, potem bo 1/64 zapiskov imelo šestnajst, 1/32 - osem, 1/16 - štiri, 1/8 - dve, 1/4 - eno. Polovica računa za dva računa, za celo - štiri.
5. korak
Takoj, ko skupna vsota trajanja sovpada s časovnim podpisom, se postavi navpična vrstica. Naslednji ukrep se na enak način napolni z opombami in loči od tretjega.
